»Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši.«

»To ni moja hiša, da bi jo lahko vrnil.«

»Parcel za individualne hiše v Ljubljani praktično ni. Zato je mogoče kupiti staro hišo in jo porušiti ali pa jo prenoviti.«

»Slike ni v hiši ... vendar jo bomo še naprej iskali.«

»V to zadnjo hišo je vložil vse, res jo je imel rad.«

»Hiša je bila zgrajena povsem nezakonito, zato jo tudi rušimo.«

»Ampak hiša je imenitna in uredili jo bomo tako, kot je treba.«

»Ne vem. Nisem v hiši. Zaprto je. Zaklenjeno je. Ne morem vstopiti. Ampak skozi okno jo vidim, da leži na tleh.«

»V ikonični stavbi mesta Letos je to 'hiša strahov', ki so jo prepoznali v dolga leta zaprti vili.«

»Ne vem, kdo bo zdaj sprejel odločitev, ali še vlagamo v te hiše ali ne. Če jo bom moral jaz, jo bom pač jaz.«